Radenska tri srca so, kot je poznano, tri slatine. Tri radenske rečice pa so Dobravka, Zelenka in Šica, ki se stekajo na Radensko polje pri Grosupljem, v njem poniknejo in pridejo na dan na drugi strani Ilove gore kot Krka. Ime Radensko polje na pride od Radencev (pomurskih ali obkolpskih), ampak od Radečne; tako se je nekoč imenovala vas, ki ji je danes ime Račna.

V tretje gre rado: tu je priporočilo za tri radenske izlete.

Radensko polje radi obiskujejo naravoslovci in naravoslovno navdihnjeni izletniki, zakaj na tem poplavnem oziroma dotočno-ponornem kraškem polju lahko v malem opazujejo enako zanimive, enako premenljive naravne pojave, kot jim jih v bolj razglašenem veličastju ter v morda mikavnejših skrivnostih podobno razklada Cerkniško jezero. Pri tem pa je Radensko polje v celoti mogoče obhoditi že v nekajurnem lagodnem sprehodu, v katerem pešpotnik vedro strmi nad čudeži narave. Po močilih, mokrinah, humkih in rahlo valovitih traviščih rastejo pestre in tudi redke rastlinske združbe. Trenutno jih seveda ni mogoče opazovati; zemlja se komaj taja, nad strugami rečic, kotanjami in njihovimi ponori in kotanjami so ponekod – potem ko je voda odtekla – slikovito obvisele ledene plošče; spominjajo na kakšen atomski bunker na Antarktiki.

Kadar se ponori na Radenskem polju, ki jih domačini imenujejo retja, po večjih deževjih pri požiranju kaj obirajo – kakor kopalna kad, ki ima slabo prepusten odtok – začno dotočne rečice naraščati in se razlivati. Dobravka na severu si išče nove vijugaste struge. Dolge tedne traja, da jo ponori Velikega Retja posrkajo. Približno enako se dogaja na južnem delu polja, kjer Zelenka in Šica (obe pretakata vode Rašice, ki sicer ponika v Ponikvah pred Dobrepoljem) izginjata v mogočnih ponorih Pekla in Zatočnih jam. Tudi te jame so včasih hitro site in takrat se vse tri rečice združijo v radensko jezero, ki potrpežljivo čaka na svoje izginotje.