Učenje matematike mi je vedno predstavljalo največjo muko! Nikoli mi ni šla, bolj kot sem se učila manj sem včasih znala določene snovi. Saj ene snovi so res bile dobre in sem jih po nekaj dnevih začela razumeti, ampak spet druge snovi pa so spet razred zase in so grozne, vsaj meni.
Učenje matematike
Veliko snovi je tudi, ki vem, da jih sama sigurno ne bom potrebovala in mi je šlo tako na živce, ker sem se morala učiti nekaj res nesmiselnega za nič, ker bi te snovi potrebovala samo, če bi šla naprej študirati matematiko. Res matematika mi je bila trn v peti. Da sem se sama učila sem bila v temi, ker nisem in nisem nikakor razumela nič pa čeprav sem imela polno knjig doma, kjer so bile razlage, ampak to mi nikakor ni šlo. Še sreča, da moj brat obvlada ta predmet in me je učil, ampak kaj ko še vedno mi nikakor ni šlo.
To v zelenem sem jaz
Vedno sem si želela, da ne bi imela predmeta matematika v šoli, ampak to žal ni mogoče. Saj ne rečem, da matematike v osebnem in službenem življenju ne potrebujemo, ja jo, ampak veliko stvari pa res nikakor ne rabimo. In velikokrat sem si tako želela, da bi mi matematika ležala, da bi bil to predmet, ki bi ga obvladala kot nekateri, ampak očitno res ni zame pa če še ne vem kako hočem znati to. Meni pa spet drugi predmeti ležijo ko pa drugim ne. Hja, ljudje smo si različni.
