Rast podjetja od enoosebne družbe do mikro podjetja.
Ko podjetnik ugotovi, da sam ne zmore izpolniti vseh naročil mora narediti velik razmislek. Kako iz družbe, po navadi iz statusa samostojnega podjetnika, v katerem je samozaposlen, narediti družbo z več zaposlenimi?
Prvi razmislek gre k temu ali sploh želi rast podjetja. Mogoče je zadovoljen s svojim statusom in ne želi rasti. To je v sistemu, ki zahteva stalno rast za svoj obstoj, zdi malce neobičajno. A se dogaja. So tudi druge stvari od službe, ki se jim želimo posvetiti. Družina, hobiji, prijatelji, potovanja… A potrebna je velika pazljivost, da to ne pomeni zatona. Težko je vedno ohranjati ravno toliko posla, da zadostuje a ne preobremenjuje.
Tu bomo govorili o teh, ki si želijo rasti.
Ena od večjih težav predstavlja miselni preskok. Če si v poslu sam, se prilagajaš strankam in delu. Če ni dela greš na dopust. Če je potrebno delati preko vikenda, pač to postoriš. Zaupanje ni problem. Sami sebi pa ja zaupamo. Znanje imamo, izkušnje tudi. Vemo kje je kaj, v pisarni, v delavnici, v kombiju…
Po navadi so prvi novi zaposleni družinski člani. Če je to mogoče. S tem odpade nekaj težav. Predvsem problem zaupanja. Poznamo se, zaupamo si, poznamo sposobnosti, vemo kje so in kaj počno, smo si na »ti«, na hitrem klicu na telefonu… A že tu je potrebno nekaj sprememb. V vojski pravijo, da ko sta dva vojaka je takoj eden poveljujoči in drugi podrejeni. Tudi v podjetju je podobno. Šef mora dajati navodila, se odločati in tudi nositi odgovornost.
Tu se začne dvojnost, ki je zalo težavna za malega podjetnika. Opravlja delo, mora usposabljati zaposlene, jim delegirati zadolžitve, jih nadzirati in se ukvarjati s strankami. Naporno, zelo naporno. Še posebno za nekoga, ki je leta delal sam. To traja, dokler se ne formira ekipa, ki samostojno opravlja delo. Delavci so usposobljeni, ni jim več potrebno gledati pod prste. Naslednja naloga je najti in izuriti »nadomestnega sebe«. Preddelavca, delovodjo, vodjo ekipe ali kakor ga že imenujemo. Ta te odmakne od neposrednega delovnega procesa in omogoči iskanje novih naročil, razvoja, marketinga, kar je v mikro podjetju, po navadi, še vedno naloga podjetnika. Ko gre širitev naprej, se tudi na ta mesta zaposli sodelavce in jih uvede v delo, podobno kot je navedeno zgoraj. Podjetniku ostane skrb za večje, strateške odločitve in nadzor. Čeprav tu že zgleda, da je podjetnik oddaljen od ostalih zaposlenih, to ni res. V mikro podjetjih podjetnik v tej fazi še vedno živi in dela z vsemi sodelavci. Razlika je v tem, da mu ostaja več časa za dela, ki niso direktno vezana na proizvodnjo. Enostavno rečeno, lahko gre celo na bolniško ali krajši dopust.
Ko podjetje zraste do meje mikro podjetja ima po navadi eno ali dve ekipi v bazičnem poslu, komercialista, manjšo ekipo ali inženirja za razvoj in neizbežno tajnico. Računovodstvo, knjigovodstvo in kadrovsko funkcijo še vedno opravljajo zunanji sodelavci, recimo naš kadrovski portal Zaposlitev.info, ki zagotovi dovolj ustreznih kandidatov za nadaljevanje razvoja podjetja.
In kaj je sedaj naloga podjetnika, ki ga že lahko imenujemo direktor. Motivacija zaposlenih, sistematizacija delovnih mest, da vsi vedo kaj, kje, s kom in zakaj delajo, stiki s strankami, spodbujanje razvoja, družbena vključenost podjetja v okolje… Nadzor. Še vedno ogromno dela. Lahko pa že zajame sapo. Najhuje je mimo.