• Sproščanje čustvenih napetosti

Čustva v modernem času vse bolj dojemamo kot dinamično interakcijo med različnimi predeli možganov. Centri, ki skrbijo za vegetativne spremembe v telesu, kot so bitje srca, spremembe krvnega tlaka, izločanje potu itd., in so odgovorni tudi za vedenjske odzive, ki jih imenujemo čustva, so povezani s tistimi centri v možganih, ki omogočajo zavedanje in razmišljanje. Nekaterih čustvenih reakcij se zavedamo, vemo, zakaj, je do njih prišlo, in lahko nanje tudi vplivamo, nekatere reakcije pa so spontane in se jih ne zavedamo.

Čeprav so lahko čustveni odzivi spontani, lahko nanje močno vpliva tudi zavest. Vpliv zavesti na čustvene reakcije dokazuje poskus, v katerem so poskusnim osebam vbrizgali drogo epinefrin. Osebe, ki so bile obveščene o njegovih stranskih učinkih, so pokazale manj jeze in manj občutka prijetnosti kot osebe, ki o njegovih učinkih niso bile obveščene. Raziskovalci so na podlagi tega sklepali, da so obveščene osebe učinek pripisovale drogi, ga torej relativizirale, medtem ko so osebe, ki niso poznale učinka, ta učinek razumele kot spontan čustveni odziv in so se mu tudi bolj prepustile.

• Budistična psihologija

Podobno tudi budistična psihologija ugotavlja, da zelo pomembno vlogo pri oblikovanju čustev igrajo misli.

»Kar nekdo občuti, tudi zaznava, kar zaznava, tudi razumeva. S tistim, o čemer človek razmišlja, pa je obseden …« (budistična misel)

Budistična psihologija ugotavlja, da človek navadno na določene občutke in čustva veže miselne koncepte, torej različne oblike razmišljanja. Če človek o neki stvari preveč razmišlja, postane od nje obseden. Ta obsedenost se izraža kot čustveni ekstrem.

Po stari kitajski medicini velja, da negativna čustvena stanja in čustveni ekstremi vplivajo tudi na telo. Tradicionalna kitajska medicina verjame, da je vitalnost duha odvisna od sedmih čustev – veselja, jeze, zamišljenosti (otožnosti), skrbi, žalosti, stresa in strahu. Vsako poudarjeno dolgotrajno čustveno stanje lahko proizvede bolezen na telesnem nivoju. Hkrati zdravo telo vpliva na pozitivno čustveno razmišljanje in doživljanje.

Če se zavedamo, kako delujejo čustva, lahko nanje z vadbo in ustreznim razumevanjem zavestno vplivamo in jih preoblikujemo. Na nivoju misli lahko nanje vplivamo tako, da spreminjamo miselne vzorce ali pa zavest izpraznimo vseh odvečnih misli in predsodkov. Torej poskušamo doseči stanje prazne zavesti. Na telo vplivamo z vadbo, s katero sprostimo napetosti v mišicah, povečamo prekrvavljenost posameznih predelov telesa, umirimo dihanje in srčni utrip. Na podlagi telesne in miselne pomiritve je mogoče graditi pozitivno in trdno samopodobo.